Iz spremne besede red. prof. dr. Vere Smole:
"Za slovenščino velja reklo, da ima vsaka vas svoj glas in da je med slovanskimi jeziki najbolj narečno razčlenjena. Zakaj je ravno slovenščina doživela toliko raznolikih sprememb, čeprav ima relativno malo govorcev na prav tako relativno majhnem območju? Tako divergentne jezikovne razvoje je povzročala vrsta zunajjezikovnih dejavnikov: zemljepisnih, zgodovinskih in upravno-političnih. Relief, zlasti visoke gore, močvirja in neprehodni gozdovi tako v ravnini kot v hribih pa so preprečevali stike in s tem enak jezikovni razvoj. Temu so botrovale tudi srečnejše zgodovinske okoliščine, saj se prebivalstvo ni toliko preseljevalo kot npr. na Balkanu, ko je bežalo pred Turki – je pa na slovenskem ozemlju nastalo nekaj tujejezičnih otokov, predvsem nemških in tudi srbskih oziroma hrvaških. Poleg tega slovenščina meji kar na tri neslovanske jezikovne družine: romansko na zahodu, germansko na severu in ugrofinsko (madžarščina) na severovzhodu. Sem lahko prištejemo še upravno-politično nadvlado, kar je vpliv teh jezikov samo še povečevalo. Poseben pomen so imele tudi cerkveno-upravne meje."
Slovenščina
English
